Urejanje etažne lastnine pomeni postopek razdelitve večstanovanjske stavbe na posamezne etažne enote (stanovanja) in skupne prostore ter vpis lastninske pravice za te enote v zemljiško knjigo.

To je kompleksen postopek, ki ga ureja Stvarnopravni zakonik,  Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) ter Stanovanjski zakon (SZ). Najprej mora pooblaščen geodet izdelati elaborat za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb, na podlagi takšnega elaborata ter geodetskega sklepa o vpisu stavbe in delov stavbe v kataster stavb se sestavi bodisi akt o oblikovanju etažne lastnine (če je lastnik zemljiške parcele na kateri stoji stavba in s tem tudi lastnik vseh novo nastalih posameznih delov v tej stavbi samo ena oseba, bodisi fizična bodisi pravna), ali pa se izdela sporazum o oblikovanju etažne lastnine, ki ga sprejmejo vsi lastniki parcele, na kateri stoji stavba, v kateri se bo oblikovala etažna lastnina.

V sporazumu je potrebno določiti, kaj so splošni skupni deli stavbe (streha, stopnišča oz. komunikacijski prostori, tehnični prostori, fasada, zemljišče, na katerem objekt stoji, podstrešje stavbe…), nadalje je potrebno določiti posamezne dele v etažni lastnini (stanovanja, poslovni prostori, kleti če so v elaboratu ločene do stanovanj in imajo svojo identifikacijsko številko, shrambe..) in pa stavba lahko  ima tudi t.i. posebne skupne dele, to so določeni deli stavbe, ki so v uporabi vsakokratnih lastnikov nekaterih in ne vseh posameznih  etažnih delov v stavbi.

Izračunati je potrebno višino solastniškega deleža posameznega etažnega dela na splošnih skupnih delih stavbe (po navadi izraženo z ulomkom v 10.000). Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen z izvedeno pravico (recimo hipoteko), mora biti k takšnemu sporazumu priloženo soglasje imetnika izvedene pravice, na kateri novo nastali posamezni del v etažni lastnini se breme prenese.

Če govorimo o aktu o oblikovanju etažne lastnine (1 podpisnik), notar na aktu nato overi podpis sprejemnika akta ter vloži elektronski predlog v zemljiško knjigo za vpis etažne lastnine. Če gre za več solastnikov (sporazum o oblikovanju etažne lastnine), je takšen sporazum potrebno predložiti še na davčno upravo in po potrditve le-tega na njem pri notarju overiti podpise strank ter vložiti ustrezen predlog za vpis etažne lastnine na zemljiško knjigo.

Sodne takse pri vpisu etažne lastnine na zemljiško knjigo ni, če takšen predlog vloži notar. Če pa pride do sporov med strankami in se ne morejo dogovoriti okrog delitve solastnine v etažno lastnino, pa lahko v vsakem trenutku vsak etažni lastnik vloži predlog na nepravdno sodišče, da le-to odloči o oblikovanju etažne lastnine na stavbi. V tem primeru se sodišču plačajo tudi stroški za začetek postopka vzpostavitve etažne lastnine.