Poglavitna razlika med darilno in izročilno pogodbo je v tem, da izročilno pogodbo sklenejo v obliki  notarskega zapisa vsi dediči I. dednega reda ter spada med t.i. dednopravne pogodbe, ki imajo na sodišču veliko težo in jih je težko izpodbijati, saj so se z njo ob podpisu strinjali že prej omenjeni dediči I. dednega reda.

Darilna pogodba je nasprotno, lahko izpodbojna na sodišču, če je bilo darilo dano npr. samo enemu potomcu, drugemu pa ne, zato ima drugi pravico zahtevati na sodišču ob dedovanju nujni delež oz. vračunavanje daril.

Razlika je tudi v obličnosti, in sicer mora biti izročilna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, darilna pogodba pa je lahko sklenjena bodisi kot zasebna listina (na kateri kasneje, po prijavi pogodbe na pristojnem finančnem uradu) darovalec overi svoj podpis, lahko pa je sklenjena tudi v obliki notarskega zapisa.

Pri darilni pogodbi lahko nastane davek na darila in dediščine, če ni sklenjena med prednikom in njegovim neposrednim potomcem (davka sicer ni tudi v primeru, če takšno pogodbo skleneta npr. babica in vnuk), za vse ostale obdarjence pa velja, da nastanejo davčne obveznosti.

Višino le-teh predpisuje Zakon o davku na dediščine in darila. Pri izročilni pogodbi se davek ne plača, saj je sklenjena med vsemi dediči I. dednega razreda. Darilno pogodbo je tudi mogoče preklicati, npr. če je bila sklenjena pod prisilo ali v zmoti. Izročilno  pogodbo načeloma ni mogoče preklicati.