Pri prodaji hiše bi mogoče lahko napisala še, da je potrebno pri pristojni občini naročiti lokacijsko informacijo za promet nepremičnin, iz katere izhaja namenska raba zemljišča oz. parcele, na kateri stoji hiša (običajno seveda gre za stavbno zemljišče), nadalje ali obstaja zakonita predkupna pravica občine ali morda celo države na zemljišču ali pa morda obstaja predkupna pravica po Zakonu o varstvu kulturne dediščine v primeru, če je nepremičnina v lokacijski informaciji opredeljena kot nepremični spomenik (v tem primeru obstaja predkupna pravica bodisi občine bodisi države, odvisno od tega, ali gre za kulturni spomenik lokalnega ali državnega pomena).

Zlasti če se hiša nahaja na podeželju po navadi pride do situacije, ko se prodaja cela domačija vključno s kmetijskimi zemljišči in gre za t.i. prodajo v kompletu, saj je potrebno zaradi kmetijskih zemljišč prodajo objaviti na oglasni deski pristojne občine in na portalu e-uprave, kjer je vidna 15 dni, v tem času pa se prijavijo sprejemniki  ponudbe, ki lahko uveljavljajo predkupno pravico na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Kot rečeno, pomembno je, da se v ponudbo za prodajo napiše, da gre za prodajo v celoti, kar pomeni, da ne more nekdo kupiti recimo samo kmetijsko zemljišče brez hiše, saj v tem primeru pristojna upravna enota takšnega sprejemnika ponudbe zavrne, ker ni izpolnjen pogoj prodajalca, da se nepremičnine prodajajo kot celota. Po podpisu prodajne pogodbe s kupcem je potrebno le-to predložiti na pristojno finančno upravo in če so predmet prodaje še kmetijska zemljišča, en izvod prodajne pogodbe predložiti še pristojni upravni enoti – oddelku za kmetijstvo zaradi pridobitve odločbe o odobritvi pravnega posla s kmetijskim zemljiščem. Temu sledi overitev podpisa prodajalca na izvirniku prodajne pogodbe, potrjenem s strani finančne uprave in vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist kupca, seveda po plačilu celotne kupnine.

Seveda se najprej preveri lastništvo prodajalca v zemljiški knjigi, včasih pa stanovanja niso vpisana v  zemljiško knjigo, gre za t.i. nevknjižene nepremičnine, kjer je možnost pravnih napak večja, zato je zelo pomembno, da listine, s katerimi prodajalec izkazuje svoje lastništvo na stanovanju, pregleda strokovnjak, saj prodajalec v tem primeru mora razpolagati z overjenimi izvirniki pogodb, ki izkazujejo prenos lastništva od zemljiškoknjižnega lastnika do prodajalca. Takšna stanovanja (torej, ki niso vpisana v zemljiško knjigo), je praviloma precej težje prodati, saj banke večinoma ne kreditirajo teh t.i. nevknjiženih nepremičnin.

Da bi se stanje uredilo, je potrebno predhodno izvesti vpis stavbe v kataster stavb kot tudi njenih posameznih delov, kar stori geodet in izdela tudi elaborat, ki je osnova za oblikovanje sporazuma ali akta o oblikovanju etažne lastnine, kar seveda lahko tudi jaz pripravim v okviru svojih dodatnih storitev, ki jih ponujam. Dodatna “nevarnost” pri stanovanjih, ki niso vpisana v zemljiško  knjigo je še, da ne moremo vedeti, ali je stanovanje morebiti obremenjeno s pravicami tretjih oseb (hipoteke, osebne služnosti, raba, užitek na nepremičnini), ker tega podatka ne moremo preveriti v zemljiški knjigi. Na srečo takšnih nevknjiženih nepremičnin v praksi ni veliko, se pa tu in tam kakšna najde. So pa bile tudi situacije, ko si je večina stanovalcev iz bloka vpisala etažno lastnino, nekateri pa niso sodelovali v tem postopku in njihovo stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo. V tem primeru lahko stranka predlaga vpis stanovanja v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču.

Ponovno je potrebno pridobiti lokacijsko informacijo (v tem primeru lokacijsko informacijo za namen gradnje, saj je ta obsežnejša in vsebuje tudi vse informacije o tem, kakšne vrste gradnje so glede na obstoječ OPN (občinski prostorski načrt) in obstoječ OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) na določeni parceli možne. Seveda iz lokacijske informacije ponovno izhaja podatek o tem, ali obstaja zakonita predkupna pravica občine ali države kot tudi ali obstaja predkupna pravica občine ali države na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine  (ZVKD) in Zakona o ohranjanju narave (ZON).

Lastništvo kot za vsako nepremičnino preverimo na podlagi izpiska iz zemljiške knjige. V primeru gradnje mora zemljišče izpolnjevati pogoje minimalne komunalne opremljenosti (dovozna pot, električni, vodovodni in kanalizacijski priključek), včasih se zahteva še dodatna opremljenost, odvisno od OPN, ki je sprejet na območju, kjer se nahaja predmetna parcela in pa seveda plačilo komunalnega prispevka, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Pridobi se lokacijska informacija za promet z nepremičninami, na pristojni občini in portalu e-uprava se objavi ponudba prodajalca za prodajo kmetijskega ali gozdnega zemljišča, po 15 dneh upravna enota obvesti prodajalca, kdo je ponudbo sprejel in nato sledi odobritev pravnega posla, pri čemer se upošteva vrstni red morebitnih predkupnih upravičencev, ki so se javili na ponudbo in jo sprejeli. Pri tem velja poudariti, da se vrstni red predkupnih upravičencev pri nakupu kmetijskega zemljišča razlikuje od vrstnega reda predkupnih upravičencev pri nakupu gozda.

Pri kmetijskem zemljišču je v primeru izenačenosti sprejemnikov ponudbe pomembno, ali ima kdo od sprejemnikov ponudbe status kmeta (in mu kmetijska dejavnost pomeni edini vir dohodka) – v tem  primeru je njegova predkupna pravica močnejša od drugih, sicer pa vrstni red določa 23. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Nekoliko drugačna je situacija pri nakupu gozda, saj v primeru izenačenosti predkupnih upravičencev (npr. oba sprejemnika ponudbe mejita na gozd, ki je predmet prodaje) kupca izbere prodajalec in status kmeta pri prodaji gozda ne igra odločilne vloge. Je pa pogoj, da mora biti delež gozdne površine večji kot delež kmetijske da se lahko prodaja presoja na podlagi Zakona o gozdovih (ZG). Če pa znaša del kmetijskih zemljišč vsaj 20 % vseh prodajanih površin, se za presojo uporablja Zakon o kmetijskih zemljiščih.